Najstnikom nudimo varen prostor, kjer ob pomoči strokovnjaka odkrivajo sebe in svoje potenciale, pridobivajo nove izkušnje ter se učijo soočati z raznimi življenjskimi ovirami. Sprejeti odločitev, da mi in naš najstnik potrebujemo psihoterapevtsko pomoč, ni enostavno.

Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati, kadar:

– najstnik kaže resne vedenjske probleme, ki ga ovirajo v vsakdanjem življenju;

– pri najstniku opazimo nenadne izrazite spremembe v vedenju in občutju;

– ima najstnik problem, a starši ne vedo, za kaj gre (zato mu tudi ne morejo pomagati, a opazijo, da nekaj ni v redu);

– starši poskušajo, a ne zmorejo rešiti najstnikove težave;

– starši spoznajo, da so morda oni del problema;

– družina doživi stres (ločitev staršev, smrt v družini, selitev, izguba službe …).

Pogosti znaki pri mladostniku, ki so jasen znak, da potrebuje psihoterapevtsko pomoč:

– depresija, agresivnost, otopelost,

– umik od drugih,

– odklanjanje pogovora o problemih,

– spremembe v navadah (spalnih, prehranjevalnih …),

– težave v šoli,

– slaba samopodoba,

– uživanje alkohola in prepovedanih drog,

– samopoškodovanje,

– …

Poiščimo pomoč tudi takrat, kadar samo čutimo, da nekaj ni v redu. Ker če čutimo potrebo po pomoči, imamo najbrž prav, tudi če še ne vidimo znakov za alarm.